Živahni, ljubki, ambiciozni, z gozdom objeti Trzin:
Only about 12 km from Slovenia's capital, Ljubljana - lays a town, split into three parts. The first one is ambicios, where business flourishes and companies build their mansions. The second one is Mlake, an adorable part of pretty houses and gardens, surrounded by the woods. The third part, towards Mengeš, is the old part of Trzin, where there is an interesting blend of fresh new modern appartments and historical-old farming houses.
Trzin is a town and municipality in the eastern part of the Upper Carniola region of Slovenia.
The Parish Church in the settlement is dedicated to Saint Florian and was built in the mid 14th century.
Trzin was the birthplace of the Slovene politician and publicist
Ivan Hribar.
It is a gorgeous getaway, ideal for taking a walk, ride with a bike, or even just enjoy the wide options of delicios local cuisine.
__________________________________
Le kakšnih 12 km iz Ljubljane, zavoj iz glavne ceste vas pripelje v naselje treh osebnosti. Prva je ambiciozna, poslovna, s stekleno piramido in številnimi ličnimi tablami podjetij, ki se tam nahajajo. Druga je le eno križišče naprej. Prijazne, sanjsko cvetoče Mlake, kjer se med prijaznimi hišami vijejo zelenice, iz treh strani pa jih varuje gozd. Tretji del osebnosti Trzina je proti Mengšu; stari del, ki se je v zadnjem času bliskovito spojil z novimi nizkimi bloki. Iz njega se sliši otroški smeh in vonj po svežem kruhu. Trzin je majhen, a privablja sprehajalce, kolesarje, tekače in druge izletnike.
Poleg čudovitih kotičkov v naravi in kulturno-zgodovinske zanimivosti ima Trzin tudi široko gostinsko ponudbo (ko pohodni čevlji začnejo žuliti) ...
(U.M.)
___________________
Kljub bližini prestolnice in hitremu razvoju je Trzin uspel ohraniti svojo identiteto. Občina se ponaša z dokaj dobro razvito infrastrukturo in dokaj visoko življenjsko ravnjo prebivalstva. V naselju je razvito družabno in društveno življenje s številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami, ki so lahko zanimive tudi za obiskovalce od drugod.
Čeprav je Trzin druga najmanjša občina v Sloveniji, saj meri le 859,50 ha, spada med razvite, bogatejše in gospodarsko pomembnejše območje Slovenije. Zaradi svoje ugodne lege Trzin sodi med tista slovenska naselja, ki so se v zadnjih letih najbolj razvijala in v katerih je prebivalstvo najhitreje naraščalo.
Naselje je razdeljeno na tri dele: stari Trzin, novo stanovanjsko naselje Mlake in obrtno industrijsko cono.
Stari del, ki je še ohranil nekatere značilnosti nekdanje podobe kraja, se od vzhodnih obronkov hriba Onger širi proti trzinskemu polju, ki je še v prejšnjih desetletjih prehranjevalo Trzin. V tem delu naselja je sedež občine, farna cerkev z župniščem, osnovna šola in več trgovin ter gostišč in drugih lokalov.
Naselje
Mlake je zraslo na območju nekdanjih močvirnih gmajn in travnikov. Pretežno je namenjeno individualnim stanovanjskim hišam, v njem pa so tudi banka, vrtec in več gostinskih in trgovinskih lokalov.
Tudi
obrtno-industrijska cona je zrasla na nekdanjem, za kmetijstvo manj primernem močvirnem terenu, v njej pa so predvsem obrtne in manjše industrijske delavnice, razna podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino, posredništvom in drugimi poslovnimi zadevami, zraven pa je še precej trgovin, gostinskih lokalov, pošta, dve banki, fizio- center in še več storitvenih podjetij.
Trzinska občina meji na Mestno občino Ljubljana, hkrati pa je križišče pomembnih tradicionalnih poti proti Štajerski in Gorenjski. V bližini ležijo še druga živahnejša poslovno-industrijska središča kot so Domžale, Mengeš in Kamnik, zato se na območju občine prepletajo številne trgovske, gospodarske in poslovne vezi. Vse to prispeva k živahnemu poslovnemu utripu kraja, eden od adutov pa je tudi bližina ljubljanskega letališča Brnik.
Zaradi prijetne, še dokaj neokrnjene narave v okolici, je Trzin lahko prijetno izhodišče za izlete k bližnjim izletniškim točkam, kot so Dobeno in Rašica, gozdovi in travniki v okolici naselja pa nudijo tudi lepe možnosti za sprostitev in rekreacijo v naravi.
_________________________________________
ZGODOVINA
Kraj z dolgo, pestro tradicijo Izkopanine ob nekdanji rimski cesti Emona - Celeia, ki je vodila tudi skozi Trzin, pričajo, da je bil kraj poseljen že v rimski dobi, v skalni razpoki trzinskega kamnoloma pa so našli kamnito kladivasto sekiro iz mlajše kamene dobe, ki nakazuje, da so ljudje obiskovali območje Trzina že v tistih časih, mogoče pa so se na območju Trzina zadrževali tudi stalno.
Najstarejša ohranjena listina, v kateri je zapisano ime kraja, je bila napisana
15.maja 1273. Gre za dokument Nemškega viteškega reda s katerim je kranjski deželni glavar potrdil, da se je
Viljem Svibenjski v korist Nemškega viteškega reda odpovedal pravicam do šestih kmetij v Trzinu, kraj sam pa je v listini zapisan z imenom
Direzin. Kasneje so naselje omenjali še večkrat, njegovo ime pa so izpisovali različno: Trezein, Tersein, Terzzein, Terzeyn in podobno.
Trzinci so se, predvsem s svojim junaštvom, večkrat zapisali v zgodovino.
Leta 1528 so skupaj z Mengšani in prebivalci Goričice, današnjih Domžal, na mengeškem polju premagali oddelek Turkov, ki so plenili po domžalski okolici.
8. septembra 1813 so Trzinci Avstrijcem pomagali na mengeškem polju premagati Napoleonove vojake, saj so njihove vojake pripeljali za hrbet 7.000 glave francoske vojske pod poveljstvom generala Belottija.
V času francoske zasedbe naših krajev so se tudi na trzinskem območju pojavili rokovnjači, ki so ostali še po tem, ko so se Francozi že umaknili. V ljudskem izročilu je ohranjenih še precej zgodb o rokovnjaških podvigih, še najbolj odmevna pa je bila smrt enega najbolj znanih rokovnjačev -
Dimeža, ki so ga imenovali tudi strah in trepet kranjske dežele. Dimež (Franc Sicherl) se je 20.1.1862 skupaj s pajdašem Pepelnakom (Matijcem Mlakrajrem) z dimom zadušil v trzinski opekarni.
Precej trzinskih fantov se je borilo na frontah I. svetovne vojne, bili pa so tudi borci za severno mejo pod poveljstvom generala Maistra. Na frontah te vojne je padlo 11 Trzincev, štirje pa so bili pogrešani. Kot zanimivost pa je treba omeniti, da je bilo med
I. svetovno vojno v Trzinu tudi
letališče z oporiščem za 32 vojaških letal.
II. svetovna vojna je od Trzincev zahtevala še večji davek, čeprav Nemci v Trzinu nikoli niso imeli svoje postojanke. Med vojno je padlo 24 vaščanov, trije so padli kot talci, eden je bil živ sežgan, pet jih je umrlo v internaciji, izselili pa so 79 Trzincev.
Trzin je odigral pomembno vlogo tudi v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991, saj je ob trzinskem mostu čez Pšato 27.6.1991 divjala ena pomembnejših bitk med pripadniki JLA ter slovensko teritorialno obrambo. V bitki so padli štirje vojaki JLA in en pripadnik TO.
Nemci so Trzin priključili k mengeški občini, po vojni pa je oblast v Trzinu prevzel odbor osvobodilne fronte. Na prvih volitvah so izvolili odbornike krajevnega ljudskega odbora, ki je samostojno deloval do leta 1952, nato pa so kraj ponovno pridružili Mengšu oz. tamkajšnji krajevni skupnosti znotraj katere je bil vse do leta 1970. Trzin je spet postal samostojna občina konec decembra 1998.
Sightseeing - Trzin:
Along with the many beautiful new houses and their almost competing gardens, there are also many historical sites to be found in Trzin. Due to it's historical location (on the ancient Roman road from Celeia - today Celje), there have been some archeological findings, and also remarkable
cultural-heritage old houses in the old part of Trzin are to be seen (towards neigbour town of Mengeš), and the typical Slovene
old farming architecture (such as
kozolec, kašča, etc)...
The locals will be happy to show you the
old inns of Trzin, traditional and some hundred years old, still serving delicious food today.
The Parish Church in the settlement is dedicated to Saint Florian and was built in the mid 14th century.
It is the greatest historical treasure of Trzin; a sacred place with many historical art-pieces - especially ones by famous sculpturers of Slovenia (
Janez Plečnik, Franc Jelovšek, Leopold Layer, Matija Koželj etc).
Just a few steps from Trzin towards the village
Loka pri Mengšu, you will find the breathtaking castle
Jablje (or
Jable, also Habbach)*, renewed and striking in it's beauty.
*more info about the castle & possibilities to visit it:
www.jable.si
Photos by: Urska Majdic
__________________________________
Čeprav se Trzin ponaša z dolgo zgodovino, so mu silovite spremembe, ki jih kraj doživlja v zadnjih desetletjih, dale svoj pečat. V naselju je večina hiš novih. Običajno jih krasijo lepo urejeni in negovani vrtovi, še zlasti nekateri objekti v industrijski coni pa pritegujejo pozornost tudi po arhitektonski plati. Le še v starem delu Trzina je mogoče čutiti pečat nekdanjega življenja v naselju in začutiti tisto pravo "dušo" nekdanje vasi.
V starem delu naselja je več spomeniško zanimivih hiš, spomine na stare čase pa nam obujajo tudi kozolci, kašče in še nekateri drugi spomeniki kulturne dediščine kraja.Najpomembnejši trzinski kulturno-umetniški spomenik je
župnijska cerkev sv. Florjana. Postavljena je bila sredi 14. stoletja. Prvič so jo omenili v nekem seznamu s cerkvenimi dragocenostmi
leta 1526. Valvasor jo omenja le kot podružnico mengeške župnije. Leta 1902 je dobila prvega stalnega duhovnika (duhovnija), a le do leta 1938. Od 1. januarja 1974 je samostojna župnija. V cerkvi so dela nekaterih najpomembnejših slovenskih umetnikov. Med cerkvenimi umetninami tako lahko najdemo dela iz znamenite ljubljanske kiparske delavnice, dela
Franca Jelovška, Leopolda Layerja, Matija Koželja, obeh Matij Bradaškov (mlajšega in starejšega) in tudi
Jožeta Plečnika.
Med kulturno-umetniškimi spomeniki Trzina je treba omeniti več
zanimivih cerkvenih obcestnih znamenj, med katerimi je še zlasti zanimivo kamnito kužno ali mrliško znamenje. Omeniti velja še Kraljevo in Celovo znamenje, je pa še več preprostejših, lesenih znamenj.
Med arhitektonsko zanimivimi starimi trzinskimi hišami, ki so že ali pa bi jih bilo treba spomeniško zavarovati, je še zlasti treba omeniti: Šuštarčkovo leseno hišo, Tajčerjevo hišo ob Ljubljanski cesti, Knoftrovo (Kepičevo) kmetijo, delno Fingretovo (Trojanškovo) kmetijo, Jerajevo (Tavčarjevo) kmetijo, Mačkovo (Abetovo) staro hišo ob Mengeški cesti, del stare hiše pri Jemcu (Vesevu), Pavovo (Mušič) kmetijo, Smukovo domačijo (Florjančičevo). Staro vaško arhitekturo je še mogoče zaslediti na delu Mengeške in ponekod ob Jemčevi cesti.
Med zanimivimi hišami velja omeniti tudi nekatere trzinske gostilne, ki so ene najstarejših v tem delu Slovenije.
- Več o gradu Jablje (Jable, Habbach) :
www.jable.si
Foto: Urska Majdic
Restaurants and Shopping:
FOOD (warm meal per day sends bad mood away ;))
- Pizzeria Da Mattia, Kidričeva 12 (Trzin Mlake)
- Pizzerija Baron Bar, Ljubljanska 40 (Trzin Mlake)
- Gostilna Narobe (traditional cuisine), Mengeška 37 (old Trzin)
- Gostilna Pri Matičku, Mengeška 35 (old Trzin)
- Gostilna Trzinka (serbian quick food, burgers), Ul. Rašiške čete 1 (Trzin Mlake)
- Okrepčevalnica Barca, Ljubljanska c. (Trzin T3)
- Gostilna Pr Jakov Met, Jemčeva 19 (old Trzin)
- Gostilna Orhideja, Jemčeva 52 A (old Trzin)
- Restavracija Pablito (Trzin IOC)
- Restavracija in bistro bar Mozart, Blatnica 16 (Trzin IOC)
- Okrepčevalnica Trzin, Blatnica 12 (Trzin IOC)
- Lokal hitre prehrane Pečjak, Piramida, Blatnica 1 (Trzin IOC)
DRINKS ( "booze" 'n fun)
- Bar Bor, Mlakarjeva 1 (Trzin Mlake)
- Jan Bar, Mengeška 55(old Trzin)
- Skerca bar, Mengeška 26
- Gloria bar, Mengeška 9
- Kavarna La Femme, Mengeška
- Bistro Repek, Kidričeva 11 (Trzin Mlake)
- Overdose Pub, Kidričeva 12
- Piccolo Caffe, Kidričeva 12,
- Bistro Kralj, Ljubljanska 45
- Baron Bar, Ljubljanska 40
- Mobil Bar, Ljubljanska 38
- The Old London Pub, Blatnica - also occasional animation nights (IOC Trzin)
- Fat Boys Pub, Blatnica 16
- Leka bar, Piramida, Blatnica 1
- Bar Motnica, Motnica
Slaščičarne in pekarne / Fresh bakery
- Slaščičarna Oger, Mengeška 26
- Pekarna Alojz Kralj, Mengeška 10
- Diskontna prodajalna pekarne Pečjak, Piramida, Blatnica 1 (IOC Trzin)
Geography - Trzin:
(soon also in English)Trzin se z dveh strani stiska k pobočjem hriba
Onger, vzhodno in južno od naselja pa se raztezajo trzinsko polje in travniki.
Hrib Onger (378 m) ali Strane je z gozdom poraščen kraški osamelec, ki se preko planotaste Velike poljane tišči k Dobenu in Rašiškemu pogorju. V apneni podlagi Ongra je več
votlin in krajših jam, opazne pa so tudi nekatere druge kraške značilnosti. Med jamami na pobočju hriba je še zlasti treba omeniti
Ajdovski kevdr, ki je tudi potencialno arheološko najdišče.
Na vzhodni strani hriba je kamnolom, ki je zanimiv z zgodovinskega pa tudi družabnega vidika, svoj gospodarski pomen pa je že izgubil. Hrib je porasel z mešanim gozdom, na severni strani pa so še zlasti zanimiva
visoke doglazije, severnoameriški iglavci, ki so jih dali v preteklosti posaditi lastniki gradu Jable. Na severnih pobočjih Ongra je urejeno trzinsko smučišče, ki pa je žal na območju sosednje občine.
Zahodne meje občine potekajo po grebenu vrhov, ki se vlečejo od Rašice proti Dobravi. Tam je tudi najvišji vrh trzinske občine,
Prevala nad Starimi deli (Privolje 470 m), zanimiv pa je tudi bližnji
Straški vrh (454 m), kjer naj bi bilo po nekaterih virih tudi
arheološko najdišče iz železne dobe.
V podnožju hribov je več studencev (Rakovnik, Mrzli studenec, Severjev studenec, Gvajšek) in
zatrep mokrišč, ki so še zadnji ostanek nekdanjih trzinskih močvirij.
Gre za izjemno zanimiv biotop, katerega pomena se družba začenja zavedati šele v zadnjem času.
To je območje, kjer je še ohranjeno vse bolj redko značilno močvirno rastlinstvo, hkrati pa tudi zatočišče nekaterih ogroženih živalskih vrst.
Blizu meje med mokrišči in gozdom je rastišče z varstvenimi zakoni zaščitenih
lepih čeveljcev, v mokriščih pa lahko najdemo še celo vrsto zanimivih in redkih rastlin pa tudi močvirskih cvetk. V gozdu zahodno od naselja je še eden od nekdanjih glinokopov, ki jih je zalila voda -
Frnihtov bajer.
Frnihtov bajerVzhodno od Trzina se raztezajo trzinska polja, kjer trzinski kmetje še pridelujejo hrano in krmo za živino, tam pa so si našle domovanje tudi številne poljske živali, še zlasti pa ptice. Na polju je nekaj nekdanjih peskokopov, ki jih najpogosteje zasipajo s smetmi, v tamkajšnjih goščavah pa so si našle zavetišča tudi živali.
Južno od naselja se raztezajo travniki, ki jih prečka
potok Pšata. Travnike, ki so bili včasih bolj poraščeni in zamočvirjeni, so izsušili in jih v glavnem spremenili v polja, le na skrajnem južnem delu so še ohranjene zamočvirjene in težko prehodne goščave. Tam so se ohranile nekatere
močvirske cvetice, na primer
perunike,
močvirski tulipani ali žerjavčki, kot jim pravimo Trzinci, in druge, tam pa je tudi pribežališče številnih živali.
Trzinski grb vsebuje cvet močvirske logarice (Fritillaria meleagris) ali žerjavčka.
vir: Občina Trzin
photos: Urska Majdic,
except: grb Trzin + photo Žerjavčka: by Občina Trzin.